Razstava

Potopisi

Slikarstvo Boruta Staniča, sestavljeno pretežno iz krajin, pa tudi cvetličnih tihožitij ter portretov, se po motiviki in likovni govorici povsem vključuje v sodoben, na Slovenskem že desetletja trajajoči razmah slikarstva. Pridružuje se tisti umetniški opciji, ki je stilno zasnovana na izhodiščih idealiziranega realizma. Obnavljanje resničnosti pa je seveda različno. Naj resničnost nadomesti fantazija vse do asociativne abstrakcije ali pa je v težnji po skrajnem doživetju resničnosti umetniku v pomoč fotografija, in v našem primeru je le-ta slikarju Staniču temeljno izhodišče, vedno odloča osebni ustvarjalčev vložek, prava mera čustev in razuma. Umetnost že od nekdaj temelji na izražanju individualizma, tako staro kot sodobno tabelno (štafelajno) slikarstvo. Glede na še vedno močno zaledje, kateremu botrujejo trenutne potrebe, se pravi povpraševanje, je tovrstnega slikarstva povsod, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v svetu, še vedno veliko. Po sporočilnosti ter občutju je še vedno zadosti zanimivo, sodobno in vpeto v čas, da je tudi cenovno konkurenčno mnogo starejšemu bolj ali manj anonimnemu romantičnemu slikarstvu 19. stoletja. Tovrstno slikarstvo, s tematiko, ki ji lahko sledimo tudi v ustvarjalnosti Boruta Staniča, je gotovo primernejša likovna spremljava sodobnemu načinu življenja, kot pa nedvomno vzburljivo neposredne, a prav tako ponavljajoče se in od vzornikov odvisne instalacije ter predstavitve z likovno filozofsko kritičnim odnosom do sodobnosti.

 

Razpoloženjsko individualno obarvano slikarstvo Boruta Staniča, zastopano kot rečeno s tradicionalnimi motivi, odslikuje slikarjevo življenje, zanimanje ter umetniško ustvarjalno nujo. Z njegovih slik razberemo, da s pomočjo fotografskega objektiva določa vsebino in kompozicijo izbranega motiva in da le redko slika neposredno v naravi ali po modelu. Tako lahko s slikarjem potujemo po krajih njegovega domovanja kot tudi po krajih njegovih popotovanj V množici slik, ki se vsebinsko navezujejo na odslikavanje realnosti, obstajajo seveda velike formalno oblikovne razlike.

 

Kdaj in kako se je Borut Stanič likovno izobrazil, je vprašanje zase. Da je že od nekdaj povezoval fotografijo kot sodoben vizualni medij z likovnim gledanjem, je več kot očitno. Fotografija mu je vse do danes ostala temeljno izhodišče za nastanek nove slike. Strokovno, obrtno spretnost pa si je tako kot običajno vsi likovno nadarjeni avtodidakti, pridobival z discipliniranim prerisovanjem in kopiranjem slik raznih vzornikov. Žal, velja tudi v likovni umetnosti, da so v večjih umetniških središčih ustvarjalci v svojih likovnih ambicijah običajno mnogo drznejši in bolj samozavestni, celo pri kopiranju. Nepotrebno skromnost izkazujejo tudi majhni formati slik, ki so večinoma zgolj prefinjene in vsekakor zanimive slikarske beležke (zapisi s poti!), ne pa uresničene sanje umetniških vizij. Je pa v kratkem času Borut Stanič kot slikar veliko dosegel!

 

Mirko Jutršek

 

Slike 



Želim prejemati rezultate žrebanj na e-naslov:

Loto
Eurojackpot
3x3
Prijavi
Odjavi
cookies